V svetu, ki spodbuja užitek, pohlep, potrošništvo, hitrost in udobje, se pogosto znajdemo pred pomembnim vprašanjem: Ali bomo izbrali to, kar je fajn – ali to, kar je prav? To vprašanje postane še posebej pomembno, ko govorimo o prehrani. O tem, kaj damo v svoje telo, kaj podpiramo z nakupom hrane in kakšen svet s tem ustvarjamo.
Prehrana vpliva na marsikaj – ne samo na naše zdravje, pač pa tudi na pojavnost bolezni obilja in kroničnih bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, povišan krvni tlak, rak in avtoimunska obolenja. Vse večji delež zdravstvenih izdatkov je posledica življenjskega sloga, še posebej prehrane, ki ne podpira dolgoročnega zdravja.
Poleg tega prehrana neposredno vpliva na okoljsko problematiko – živinoreja je eden največjih virov izpustov toplogrednih plinov, porabe pitne vode in uničevanja gozdov. Obsežne površine planeta so namenjene pridelavi krme, medtem ko milijoni ljudi nimajo dostopa do osnovne prehranske varnosti.
In nenazadnje: prehrana vpliva tudi na mir v svetu. Lakota v državah tretjega sveta je pogosto povezana z neracionalno porazdelitvijo virov. Velik delež žita in soje se porabi za krmo živali v bogatejših državah, namesto da bi neposredno nahranili ljudi. Vse je energija, ki niha z določeno frekvenco – in ni vseeno, kakšno energijo uživamo. Hrana nosi informacijo. Hrana oblikuje zavest. In hrana, ki je povezana s trpljenjem, s pohlepom in izkoriščanjem, vpliva tudi na kolektivno vibracijo človeštva. Zato etika na krožniku ni le osebna odločitev – je tudi korak k bolj usklajenemu, mirnemu in sočutnemu svetu.
Prehrana kot vsakodnevna odločitev
Vsak dan znova se odločamo: – Bomo jedli nekaj, kar nas v trenutku zadovolji? – Ali bomo izbrali nekaj, kar podpira naše zdravje, okolje, etične vrednote in svetovni mir? Ni lahko. Svet nas navaja na hitre rešitve, močne okuse, udobje in takojšnje zadovoljstvo. A ravno zato je toliko bolj dragoceno, ko se zavemo:
Tisto, kar je prav, dolgoročno prinaša več .
Etika: trpljenje, ki se mu lahko odpovemo
Industrijska živinoreja je danes eden največjih virov trpljenja živali. Vsako leto je zaradi prehrane zaklanih več kot 80 milijard živali, večinoma v razmerah, ki jim ne bi privoščili niti najbolj ravnodušni ljudje. Te živali so čuteča bitja, ki doživljajo strah, bolečino, tesnobo. In vendar so zreducirane na “izdelke”, ki jih pogosto zaužijemo brez zavesti o njihovem izvoru.
Etično prehranjevanje pomeni, da se zavestno odločimo, da ne želimo sodelovati pri tem trpljenju. Da izberemo hrano, ki ni bila ustvarjena na račun življenja drugega bitja. Da delamo tisto, kar je prav, četudi to včasih pomeni več napora, učenja in spremembe navad. Danes, v svetu obilja in poplavi etičnih prehranskih izbir in možnosti izobraževanja ni poseben izziv.
Okolje: izbira, ki oblikuje prihodnost
Podatki so jasni:
- Živinoreja je odgovorna za približno 15 % svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Za kilogram mesa potrebujemo do 15.000 litrov vode, medtem ko za kilogram zelenjave le delček tega.
- Ogromne površine gozdov se še vedno krčijo za potrebe paše ali pridelave krme.
- Za proizvodnjo 1 kg živalskih beljakovin je potrebnih do 6 kg rastlinskih beljakovin (npr. iz žita ali soje), kar pomeni ogromno energetsko in okoljsko izgubo.
Prehod na bolj polnovredno rastlinsko prehrano je eden najbolj učinkovitih načinov, kako kot posamezniki zmanjšamo svoj ogljični odtis. In hkrati eden najbolj spregledanih. Izbira rastlinske hrane ni le bolj etična – je okoljsko odgovorna. In spet: je odločitev za to, kar je prav, ne nujno najlažje.
Zdravje: darilo telesu
Polnovredna rastlinska prehrana ni le dobra za živali in planet – je tudi dobra za nas. Raziskave kažejo:
- Polnovredna rastlinska hrana: manjše tveganje za bolezni srca in ožilja,
- Polnovredna rastlinska hrana: nižji krvni tlak in holesterol,
- Polnovredna rastlinska hrana: boljša presnova in več vlaknin,
- Polnovredna rastlinska hrana: manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka.
- Polnovredna rastlinska hrana: manjše tveganje za debelost
- Polnovredna rastlinska hrana: boljše mentalno zdravje
- Polnovredna rastlinska hrana: manjši indeks vnetij, ki so predhodnik kroničnih bolezni.
Z polnovredno rastlinsko hrano ne izgubljamo – nasprotno. Telo nas nagradi z več energije, lahkotnostjo in večjo odpornostjo. In vendar večkrat izberemo tisto, kar je “fajn” – ocvrto, mastno, sladko, meseno – namesto tistega, kar nas dolgoročno krepi. Zavestna odločitev, da hranimo telo z ljubeznijo, je še ena oblika spoštovanja – do sebe in življenja.
Odgovornost za prihodnost
Zdrava prehrana ni samo odločitev za sedanji trenutek – je odgovornost za prihodnost. Ko izbiramo, kaj bomo jedli, ne odločamo samo o svojem zdravju, ampak tudi o svetu, ki ga zapuščamo naslednjim generacijam. Otroci posnemajo naše navade – tudi prehranske. In hrana, ki jo izberemo danes, oblikuje njihovo telo, njihovo odpornost, njihov odnos do sveta.
Živalski izdelki iz industrijske pridelave pogosto vsebujejo ostanke antibiotikov, rastnih hormonov in kemikalij, ki jih živali prejmejo za hitrejšo rast in večjo proizvodnjo. Te snovi lahko motijo hormonsko ravnovesje, slabijo imunski sistem in dolgoročno povečujejo tveganje za bolezni.
Zato je zavestna odločitev za rastlinsko, čisto hrano tudi odločitev za:
- zdravje naših otrok,
- podporo čistejšemu okolju,
- in večjo varnost prihodnjih generacij.
Zrelost je v izbiri
Delati, kar je prav, ni vedno enostavno. Pogosto pomeni iti proti toku, pomeni biti “čuden”. Pomeni se odpovedati navadam, ki jih imamo radi. A ravno v tem je moč. Ko izberemo, da bomo jedli tako, da ne škodimo drugim, ko se odločimo za hrano, ki zdravi telo in podpira naravo, in ko se vsak dan znova spomnimo, da imamo izbiro, takrat ne gre več za odrekanje.
Gre za odločitev za ljubezen, zavest in soustvarjanje lepše prihodnosti.
Za konec:
V času, ko imamo toliko informacij, izbire in možnosti, se naša odgovornost ne zmanjšuje – ampak povečuje. Ni več izgovorov, da ne vemo. Vse, kar počnemo – tudi to, kar jemo – nosi posledice. In vsakdo izmed nas soustvarja svet, v katerem živimo.
Izbirajte polnovredne rastlinske obroke
Spomnite se na tiste, ki v svetu obilja še vedno umirajo zaradi lakote.
Pomislite na živali – na njihove oči, čutenje, nežnost.
Spomnite se planeta – diha z nami.
Spoštujte svoje telo – to je naš dom.
Ne pozabite na nedolžne ljudi, ki živijo sredi vojn, iz katerih pogosto ni izhoda.
In ne zatiskajte si oči pred katastrofami – poplavami, požari, cunamiji – ki so vse pogosteje posledica naše brezbrižnosti do naravnih zakonitosti.
Tako kot v naravi velja zakon vzroka in posledice, tudi v naših dejanjih ni naključij. V fiziki 3. zakon pravi, da ima vsaka akcija svojo reakcijo – in enako velja za družbo, zdravje, okolje. Kar sejemo, to žanjemo. Kar podpremo s svojim načinom življenja, k temu prispevamo – za dobro ali za škodo.
Ko izbiramo hrano, izbiramo tudi posledice. Za svoje telo. Za svetovni mir. Za živali. Za planet. In – posredno – tudi za prihodnost naših otrok.
Vse v tem vesolju je medsebojno povezano. In prav vsak grižljaj, vsak nakup, vsaka odločitev pušča sled. Če hočemo drugačen svet, moramo začeti živeti drugače. Začnimo tam, kjer lahko: pri sebi. Pri tem, kaj podpremo s svojim krožnikom.
Vsaka izbira šteje. In ko izberemo, kar je prav – začnemo graditi svet, ki je bolj nežen, bolj živ in bolj pravičen. Naj naša dejanja govorijo o vrednotah, ki jih živimo.
“Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.” – Mahatma Gandhi
