Gibanje je mnogo več kot zgolj sredstvo za ohranjanje telesne teže ali izboljšanje kondicije. Je temeljna življenjska funkcija, s katero izražamo svojo prisotnost, energijo in povezanost z naravo. Je notranji impulz, ki nas vabi, da gremo ven, da odpremo telo življenju in ga prebudimo v njegovem polnem potencialu.
Vse v vesolju se giba
Gibanje je temeljni zakon vesolja. Vse, kar obstaja – osončja, planeti, zvezde, delci – je v nenehnem gibanju. Tudi naše telo je del tega velikega naravnega sistema. Že samo življenje v nas je gibanje: srce bije, pljuča dihajo, kri kroži, celice se obnavljajo … vse to poteka brez naše zavestne odločitve. To je avtonomno gibanje, ki ga vodi modrost telesa in narave – natančna, tiha in neustavljiva.
Ljudje imamo nekaj več – imamo zavest in svobodno voljo, da izberemo tudi tisti del gibanja, ki je odvisen od naše zavestne odločitve – za ali proti. Lahko se odločimo, da se gibamo tudi mi. Lahko izberemo, da sodelujemo z življenjem, ga podpiramo in krepimo skozi zavestno, ljubeče gibanje. Lahko stopimo iz pasivnosti in se spomnimo, da gibanje ni le koristno – je bistveno. Ne le za naše telo, ampak tudi za našega duha, čustva in stik s samimi seboj.
Pri otrocih se ta gibkost in živost izražata spontano – skozi igro, skoke, ples, tek. Pri odraslih pa to pogosto utihne. Pozabimo, kako naravno in osvobajajoče je gibanje. A ko si znova dovolimo premik, ko odpremo prostor za gib, se vračamo nazaj – k sebi. V lastno ravnovesje, zdravje in prisotnost.
Telo je ustvarjeno za gibanje
Naše telo ni bilo ustvarjeno za sedenje, za dolgotrajno mirovanje. Vsak sklep, vsaka mišica hrepeni po tem, da se razgiba, da v njej zaživi pretok – krvi, limfe, energije. Ko se premikamo, spodbujamo vse notranje sisteme – od prebave do limfe, od dihanja do možganov.
Pravijo: “Veliko lažje je zdravo telo vzdrževati, kot pa ga popravljati, ko je že poškodovano.” In gibanje je ena najnaravnejših poti, s katero lahko vsak dan vlagamo v svojo vitalnost.
Ko se telo giba, se um umiri
Gibanje ne vpliva le na telo. Njegov vpliv na psiho je izjemen. Ko stopimo v gibanje, še posebej v naravi, se nekaj v nas sprosti. Misli se umirijo, srčni utrip se poveže z dihom, in počasi začutimo, da nismo več ujeti v glavi – ampak postajamo eno z ritmom telesa.
Telesna aktivnost spodbuja izločanje hormonov, ki nas dvignejo – endorfina, serotonina in dopamina. Ti nas vodijo v občutek notranjega zadovoljstva, povezanosti in sproščenosti. Gibanje je lahko tudi čudovita oblika meditacije – hoja, tek, plavanje, ples … vsak korak je priložnost, da se znova povežemo s sabo.
Gibanje kot podpora imunskemu sistemu
Poleg psihične koristi ima redna telesna dejavnost močan vpliv tudi na imunski sistem. Krepi odpornost, spodbuja regeneracijo in pomaga telesu, da lažje predela stres, toksine in vsakodnevne obremenitve. V času, ko se mnogi soočamo z izgorelostjo, utrujenostjo in občutki praznine, nas gibanje lahko nežno, a vztrajno pripelje nazaj k sebi.
Gibanje – naravna črpalka za limfni sistem
Kaj sploh je limfni sistem?
Limfni sistem je tihi, a izjemno pomemben varuh našega zdravja. Deluje kot čistilni servis telesa – odstranjuje odpadne snovi, toksine, bakterije, odmrle celice in druge nečistoče, ki nastajajo vsak dan. Limfa, prozorna tekočina, ki teče po limfnih žilah, prehaja skozi bezgavke in s seboj odnaša vse, kar bi lahko škodovalo organizmu.
Limfni sistem je tudi ključen del imunskega sistema – v bezgavkah se namreč nahajajo bele krvničke (limfociti), ki prepoznavajo in uničujejo viruse, bakterije ter druge vsiljivce.
Limfa nima črpalke – zato potrebuje gibanje
Za razliko od krvnega obtoka, ki ga poganja srce, limfni sistem nima svoje črpalke. To pomeni, da limfa teče le, če se mi gibamo. Gibanje telesa – hoja, tek, raztezanje, dihanje z diafragmo, poskoki – je tisto, kar poganja limfni obtok.
Če se premikamo premalo ali večinoma sedimo, limfa zastaja. Telo težje izloča toksine, imunski sistem oslabi, zatečejo nam ude, počutimo se počasno, utrujeno, brez sijaja. Sčasoma se lahko pojavijo vnetja ali hormonska neravnovesja.
Telo ve, kaj potrebuje – gibanje mu podari svobodo, limfi pa življenje.
Zakaj je gibanje tako dragoceno?
• Boljše razpoloženje
Ko se gibamo, naše telo začne izločati t. i. hormone sreče – endorfine, serotonin in dopamin. Ti kemijski prenašalci v možganih vplivajo na naše počutje, zmanjšujejo občutek tesnobe, dvigujejo voljo do življenja in ustvarjajo občutek notranje radosti. Redno gibanje tako postane naravna pomoč pri preprečevanju in lajšanju depresije in čustvenih nihanj.
• Več energije
Čeprav nas telesna aktivnost začasno utrudi, dolgoročno okrepi naš življenjski tonus. Z rednim gibanjem telo postane bolj učinkovito pri uravnavanju energije – izboljša se celično dihanje, boljše se izkorišča kisik, pospeši se pretok krvi. Rezultat? Manj izčrpanosti, več notranje moči, zbranosti in svežine skozi dan.
• Ugodni vpliv na hormone
Gibanje ima neposreden vpliv na hormonski sistem. Znižuje raven kortizola (stresnega hormona) in uravnava adrenalin, obenem pa povečuje raven hormona DHEA, ki je povezan z mladostjo, vitalnostjo in odpornostjo na stres. Telo se po aktivnosti lažje umiri, uravnava in regenerira.
• Boljše spanje
Telo, ki se čez dan aktivno giba, ponoči lažje in globlje zaspi. Gibanje pomaga uravnavati cirkadiani ritem, zmanjšuje mišično napetost in psihični stres, kar pomeni bolj kakovosten spanec, manj prebujanja in več regeneracije.
• Gradnja samozavesti
Vsak korak, ki ga naredimo zase, šteje. Z gibanjem si postavljamo cilje – naj bodo še tako majhni – in ko jih dosežemo, gradimo občutek lastne vrednosti. Postajamo bolj povezani s telesom, se lažje sprejemamo in zaupamo vase. Samodisciplina se prevede v notranjo moč.
• Pomiritev duha in telesa
Gibanje, še posebej v naravi ali ob zmerni aerobni aktivnosti, ima meditativni učinek. Zmanjšuje napetost, umirja misli, zmanjšuje simptome stresa in anksioznosti. Um se poveže s telesom, dihanje se poglobi in občutek notranjega miru se postopoma vrača.
In še več… koristi, ki jih čutimo v vsakem kotičku telesa:
• Povečana delovna učinkovitost in zbranost
Redna vadba izboljšuje prekrvavitev možganov, spodbuja miselno jasnost, hitrejše razmišljanje in večjo produktivnost.
• Ohranjanje in uravnavanje telesne teže
Z gibanjem porabljamo več kalorij, a hkrati tudi spodbujamo zavestno prehranjevanje. Postanemo bolj pozorni na signale telesa, lakoto in sitost.
• Krepitev srca, preprečevanje bolezni ožilja, nižanje holesterola
Gibanje podpira srčno-žilni sistem, izboljšuje elastičnost žil, povečuje pretok krvi in zmanjšuje tveganje za visok pritisk, srčne bolezni ter aterosklerozo.
• Preprečevanje osteoporoze, staranja mišic in kosti
Mišice in kosti potrebujejo dražljaje za rast in ohranjanje moči. Z rednim obremenjevanjem se poveča kostna gostota, kar preprečuje osteoporozo in zlome.
• Krepitev možganov, boljši spomin in kognitivne funkcije
Med gibanjem se v možganih ustvarjajo nove povezave – sinapse, kar izboljšuje učenje, spomin in ustvarjalnost.
• Ustvarjanje sklepne tekočine, prožnost sklepov
Sklepi so živa tkiva, ki se prehranjujejo z gibanjem. Ko se premikamo, se ustvarja sinovijska tekočina, ki skrbi za mazanje sklepov in njihovo gibljivost.
• Elastičnost fascij – boljša gibljivost, manj poškodb
Fascije – vezivna tkiva – z gibanjem postanejo bolj elastične, kar pomeni manj trenja, bolj usklajeno gibanje in manj možnosti za poškodbe.
• Gostota kosti – »Use it or lose it«
Neaktivnost vodi v upad kostne gostote. Z rednim gibanjem ohranjamo močne kosti, kar je še posebej pomembno pri staranju.
• Ravnotežje in orientacija v prostoru
Z gibanjem ohranjamo občutek za prostor, koordinacijo in stabilnost – še posebej dragoceno pri preprečevanju padcev v poznejših letih.
• Krepitev srčno-žilnega in dihalnega sistema
Gibanje izboljšuje dihalno kapaciteto, srčna mišica postaja močnejša, celotno telo se bolj učinkovito oskrbuje s kisikom.
• Regulacija avtonomnega živčnega sistema
Z rednim gibanjem krepimo parasimpatikus – del živčnega sistema, odgovoren za sprostitev, regeneracijo in prebavo.
• Poraba kalorij in nadzor nad težo
Gibanje uravnava telesno težo, pospešuje presnovo in skrbi za naravno ravnovesje med vnosom in porabo energije.
• Ohranjanje notranje moči in vitalnosti skozi starost
Z vsakim dnem, ko se gibamo, ohranjamo svojo neodvisnost, gibčnost in notranji občutek mladosti – ne glede na število let.
Posebej za ženske
Žensko telo je naravno zgrajeno za darovanje – za nosečnost, nošenje, dojenje. A ravno zato moramo biti še bolj zavestne pri skrbi zase. Naša moč ni le v tem, da dajemo, ampak tudi v tem, da si znamo vzeti čas zase. Gibanje je ena najmočnejših oblik ljubezni do svojega telesa.
Telo kot tempelj
Naše telo je dom življenja. Je tempelj, skozi katerega se izraža naš duh. Spoštujmo ga. Poslušajmo ga. Dajmo mu tisto, kar potrebuje – gibanje, zrak, svetlobo, dotik. Ne zato, ker moramo, ampak ker smo vredni. Ko telesu damo prostor, da se izrazi skozi gib, se začne prebujati modrost, ki presega besede.
Sklepna misel
Gibanje je preprosta odločitev. Majhen korak z velikimi posledicami.
Ko se odločimo za gibanje, se odločimo za življenje.
In kar sejemo danes, bomo jutri želi.
Dr. Andrej Perko in raziskave
Dr. Andrej Perko je v svojih delih in predavanjih večkrat poudaril, da je tek eden najboljših naravnih antidepresivov. V svojem terapevtskem pristopu pogosto omenja, da je telesna aktivnost – še posebej tek – izjemno učinkovita pri premagovanju depresije, tesnobe in notranje otopelosti.
Raziskava, objavljena v JAMA Psychiatry, je preučevala povezavo med telesno aktivnostjo in tveganjem za razvoj depresije. Ugotovili so, da že zmerna telesna aktivnost, kot je hoja vsaj 7.000 korakov na dan, lahko zmanjša tveganje za depresijo za 31 %.
