“Postenje odpira pot do notranjega miru in duhovne jasnosti.”
Mahatma Gandhi
Moje prvo postenje, takrat še ob vodi, je bilo pred približno 26 leti.
Razlog in motiv postenja ni bil zdravstven, ampak neka notranja nuja, ki me je vlekla k raziskovanju in odkrivanju tistega ‘nekaj več”.
Spominjam se jutranjega teka pred službo na neko postno jutro. Danilo se je, jaz pa sem tekla in tekla. Narava me je obdala, objela in popolnoma prežela. Meje mojega fizičnega telesa so se zlile v mogočnost. Spojila sem se z neverjetno popolnostjo in inteligenco, ki presega vse, kar sem poznala, segla v neizmerne dimenzije …
V blogu sem raziskala zakaj pride med postenjem poleg vseh dobrobiti za zdravje tudi do takšnih globljih izkušenj, ki pustijo sled.
Zakaj med postenjem prihaja do globljih uvidov?
Postenje nam odpira vrata do globljih duhovnih izkušenj, in to na način, ki ga lahko razumemo skozi preplet fizioloških, psiholoških in kulturnih vidikov.
Ko se postimo, se naše telo začne spreminjati na način, ki pozitivno vpliva na naše možgane in splošno počutje. Ko nivo inzulina v telesu upade, se povečajo ketoni, ki postanejo glavni vir energije za možgane. Ta sprememba ne prinaša le izboljšane kognitivne funkcije in mentalne jasnosti, temveč tudi spodbuja proces avtofagije, ki je kot nekakšno notranje čiščenje, kjer telo odstranjuje poškodovane celice in organele. To čiščenje vodi k izboljšanju našega telesnega in duševnega zdravja, kar se pogosto prevede v globlje psihološke in duhovne izkušnje. Poleg tega se med postom zvišajo ravni serotonina in dopamina, hormonov sreče, kar nas lahko ponese v občutek notranjega miru in globoke povezanosti.
Psihološka priprava in notranja refleksija, ki jo prinaša postenje, nas vodita vase. Ko se umaknemo od vsakodnevnih fizičnih potreb, kot je hrana, ustvarimo prostor za globlje povezovanje s samim seboj. Brez stalne misli na hrano in prebavo se naš um osvobodi, da lahko globlje vstopi v meditacijo, refleksijo in notranjo introspekcijo. Obvladovanje lastnih želja in disciplina, ki sta potrebna za postenje, pa pogosto prebudita našo duhovno zavest in občutek dosežka.
Postenje ima svoje korenine tudi v mnogih kulturah in religijah, kjer deluje kot most med vsakdanjim življenjem in duhovnim svetom. V različnih verovanjih post služi kot sredstvo za duhovno čiščenje, ki vernikom omogoča globlje povezovanje z božanskim. Simbolizira odpoved materialnemu in usmerjanje k notranjim, duhovnim vrednotam. Ta ritualna praksa, pogosto izvedena v skupnosti, nam daje občutek pripadnosti in podpore, kar dodatno poglobi naše duhovne izkušnje.
Nenazadnje, postenje nas lahko pripelje v spremenjeno stanje zavesti, kjer fizične spremembe v telesu, kot so znižanje vnosa hrane in spremembe v hormonskem ravnovesju, povečajo našo občutljivost za duhovne, notranje izkušnje. Ljudje pogosto poročajo o izkušnjah enosti z vesoljem, povezanosti z nečim večjim, občutkih hvaležnosti ali globljem vpogledu v svoje življenje. Te izkušnje so lahko globoko mistične in nam nudijo vpogled v globino našega obstoja.
Tako postenje, preko kombinacije fizioloških sprememb, psihološke priprave, kulturnega in religioznega konteksta ter povečane občutljivosti na duhovne izkušnje, vodi do globokih duhovnih uvidov in nas povezuje z našim notranjim bistvom.
Postenje je praksa, ki nam je skozi zgodovino omogočala, da presežemo vsakdanjost in doživimo svojo duhovno naravo v večji polnosti.
POSTENJE JE NA LASTNO ODGOVORNOST, PRED POSTENJEM SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM.