“Strah se vedno poraja iz neznanega; ko se soočimo z neznanim, strah izgubi svojo moč.”
Ralph Waldo Emerson
Udeleženka postenja pravi, da je postenje preseglo vsa njena pričakovanja , da je mnogo bolj ENOSTAVNO, kot je mislila, da pa je pred odločitvijo imela mnogo strahu, dvomov in da naj napišem nekaj
o BOJAZNI, o STRAHU, ki ga imajo ljudje, ker ga je tudi ona imela,
o DVOMIH, da mi že ne bomo zmogli, ki se vedno znova porajajo, ko nas postenje zamika,
o dvomih, če bomo ZMOGLI biti in ne samo biti, tudi kvalitetno preživeti na postenju brez trde hrane,
o dvomih, če bomo imeli dovolj moči in energije za dnevne aktivnosti
zgolj ob vnosu sveže stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov, čistilnih zeliščnih čajev in zelenjavnih prevretkov.
Pravi, da bi se že sama veliko lažje in PREJ ODLOČILA, če bi vedela, da je tako ENOSTAVNO , da imaš na postu celo več energije, da se počutiš večinoma mnogo bolje in bolj lahkotno, bolj veselo in živahno.
Dvome in vprašanja, če bomo zmogli, še kako razumem. Tudi strah je ob soočanju z novimi stvarmi, katerimikoli, vedno na mestu. Je čisto normalen človeški odziv na stvari, ki jih še ne poznamo.
Kar se postenja tiče pa je še toliko bolj na mestu, ker v večini izjemno radi jemo in smo tako odvisni od hrane, da nam je običajno izziv izpustiti ali zamuditi kak obrok, zato si res težko predstavljamo, da lahko aktivno, kvalitetno in celo z več fizične aktivnosti preživimo dan, cel teden, deset dni ali celo mnogo več.
Ampak vam povem, da udeleženci skupinskih postenj postenje običajno podaljšajo na dva, tri ali celo več tednov.
Vsaka čustveno in psihično stabilna odrasla oseba, ki se na postenje dobro pripravi (predpostno obdobje vzame resno), mentalno naravna in ustrezno izobrazi, se lahko posti. Postenje se v bistvu prične že z opuščanjem ustaljenih navad in razvad v obdobju pred samim prehodom na tekočo hrano.
V skupini, ob vodstvu, pa je še mnogo lažje.
Na postenje se pričnemo pripravljati najmanj deset dni preden se dobimo v živo na skupinskem postenju, pričenjamo opuščati določene vrste hrane in razvade, predvsem pa se dobro izobrazimo, mentalno pripravimo in naravnamo.
Za tekoče obroke, ki jih uživamo za skupno mizo si vzamemo čas in ugotavljamo, da so tekoči obroki (čistilni čaji, sokovi, zelenjavni prevretki, voda) tako OBILNI IN NASITNI, da jih vedno NE zmoremo spiti do konca, ker so nas že preveč nasitili.
Včasih si kakšno tekočo hrano tudi shranimo za kasneje. Lahko vejamete?
Zmerna lakota se običajno pojavlja prve tri dni postenja pa še to ne pri vseh, kasneje pa mine. Če pa se že pojavi, je OBVLADLJIVA in MINE takoj, ko kaj spijemo.
Verjeli ali ne, biti na tekoči hrani je izjemno ENOSTAVNO, in bojazen, dvom, strah, vse to je razumljivo in normalno, ampak odpadejo takoj, ko se s postenjem pričnemo soočati.
Hrana je običajno, in pri večini, tudi vir čustvenega zadovoljstva, občutka sreče. Po večini ne hranimo samo telesnih potreb, ampak tudi nemir, stres, nezadovoljstvo.
Pogosto smo s hrano zasvojeni in hrana dobesedno nadzira nas.
Postenje pa je čas, ko mi NADZORUJEMO PREHRANJEVANJE. Utrjuje nas v prepričanju, da lahko imamo nitke, škarje in platno v lastnih rokah, da smo lahko GOSPODAR lastnega telesa, ŽELJA in apetita in da lahko zavestno z njim upravljamo.
Skupinska postenja nas utrjujejo v ZDRAVIH NAVADAH in so priložnost, da ko ponovno postopno pričnemo s hranjenjem, da to počnemo bolj zavestno, bolj čuječe in prijazno do sebe in svojega organizma.
Da sprejmemo odločitev za SPREMEMBO in da v življenje vnesemo NAČINE, ki bodo PODPORNI našemu ZDRAVJU, POČUTJU in KVALITETI ŽIVLJENJA NA SPLOŠNO.
O tem veliko govorimo na samem postenju.
Pretirano hranjenje namreč slabi psihični odnos do samega sebe, nas poleni in tudi škodljivo vpliva na zdravje in počutje. Jemlje nam moč in občutek kompetence.
Vsak majhen korak v smeri, ki podpira Življenje pa je vedno nagrajen z BOLJŠIM ZDRAVJEM IN POČUTJEM, večjim zadovoljstvom in zavedanjem, da lahko SAMI krojimo svojo USODO.
In postenje nas lahko pri tem, prav gotovo, opolnomoči, ker je lahko NOV ZAČETEK, priložnost, da globoko pogledamo vase in se odločimo za DOLGOROČNO SPREMEMBO za VITALNOST IN ZDRAVJE.
Ampak, malo jesti je težje kot nič jesti, o skušnjavah pri ponovnem prehodu na trdo hrano pa v naslednjem prispevku.
POSTENJE JE NA LASTNO ODGOVORNOST, PRED POSTENJEM SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM.
