Lakota je eden najbolj osnovnih občutkov, s katerimi nas telo opozarja, da potrebuje energijo. A danes, v svetu obilja, hrane ne uživamo več le zato, da bi nahranili telo. Hrano pogosto uporabljamo za pomiritev, tolažbo, zapolnitev notranje praznine, za prekinitev dolgčasa ali beg pred čustvi, ki jih ne znamo ali ne zmoremo začutiti.
Tako pogosto jemo tudi takrat, ko telo hrane sploh ne potrebuje – ko je tisto, kar je v resnici lačno, naš notranji svet, ne želodec.
Na nek način lahko lakoto razdelimo na resnično in neresnično.
Resnična lakota prihaja iz telesa – je naraven, biološki signal, da so zaloge energije nizke in da telo potrebuje gorivo.
Neresnična lakota pa izhaja iz naših misli in čustev – ko hrano uporabimo kot mašilo, tolažbo, nadomestek za mir ali stik.
Kaj je telesna lakota
Telesna lakota je biološki signal. Je naraven odziv organizma, ki sporoča, da so zaloge energije nizke in da potrebuje gorivo. Telo se oglasi z zelo konkretnimi znaki:
- praznino v želodcu,
- rahlim kruljenjem,
- rahlo utrujenostjo,
- zmanjšano zbranostjo,
- lahko rahlo razdražljivostjo, ki pa izgine, ko zaužijemo obrok.
Telesna lakota običajno narašča postopoma. Običajno jo lahko zadovoljimo skoraj s katerokoli hrano – ne potrebujemo nujno določene sladkarije ali slanega prigrizka. Ko pojemo dovolj, se občutek lakote umiri in telo nam da jasen signal, da je dovolj.
Kaj je čustvena lakota
Čustvena lakota se pojavi nenadoma, pogosto v trenutku čustvene napetosti, dolgčasa ali žalosti. Ni povezana s praznim želodcem, temveč s praznino v nas. Je kot notranji krik po tolažbi, varnosti ali nežnosti. Namesto da bi začutili, kaj resnično potrebujemo – stik, razumevanje, počitek, objem ali pogovor – posežemo po hrani.
Značilni znaki čustvene lakote so:
- pride nenadno in močno, pogosto s specifično željo (po čokoladi, kruhu, čipsu, sladki pijači …),
- hrano jemo brez pravega zavedanja, pogosto zelo hitro,
- po jedi se pogosto pojavi občutek krivde, teže, utrujenosti ali praznine,
- ne jemo zato, ker smo lačni, ampak da bi ublažili čustveno napetost,
- tudi po zaužitju hrane se ne počutimo zares siti – ker telo hrane sploh ni potrebovalo.
Kako ju razlikovati
Zelo preprosto vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, ko začutimo lakoto, je:
“Ali bi zdaj pojedel/a tudi jabolko?”
Če je odgovor da, gre najverjetneje za telesno lakoto.
Če pa bi želeli le določeno hrano (npr. čokolado, čips), je zelo verjetno, da je v ozadju čustvena lakota.
Drugi pokazatelj je čas. Telesna lakota se običajno pojavi nekaj ur po zadnjem obroku in narašča počasi. Čustvena lakota pa pride nenadno – v trenutku stresa, napetosti, žalosti ali dolgočasja.
Zakaj nastane čustvena lakota
Čustvena lakota ima korenine v nezadovoljenih čustvenih potrebah. Že v otroštvu se naučimo, da hrana lahko pomiri. Otrok, ki joka, pogosto dobi stekleničko ali prigrizek – ne vedno zato, ker je lačen, ampak da se umiri. Sčasoma se ta vzorec utrdi: hrana postane nadomestek za tolažbo.
V odraslosti se ob stresu sproži enak mehanizem. Ko smo žalostni, osamljeni ali napeti, nas možgani spomnijo, da sladkor, maščoba in sol hitro dvignejo dopamin – hormon ugodja. Za trenutek se počutimo bolje, a ta občutek hitro izgine, in s tem se začne začarani krog.
Vloga hormonov in možganov
Ko jemo zaradi čustev, v resnici ne hranimo telesa, temveč živčni sistem. Hrana, zlasti sladka, sproži izločanje dopamina in serotonina, ki delujeta pomirjujoče in dajeta občutek ugodja. Toda to ugodje je kratkotrajno.
Sčasoma postanemo odvisni od tega občutka – podobno kot pri drugih oblikah zasvojenosti. Hrana postane hitri obliž za čustvene rane, ki pa jih ne zaceli.
Kako potešiti čustveno lakoto – brez hrane
- Zastavite si vprašanje: Kaj v resnici potrebujem v tem trenutku? Hrano – ali počitek, objem, mir, stik s sabo?
- Ustavite se za trenutek. Namesto da avtomatično sežete po hrani, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite.
- Občutite telo. Kje v telesu se lakota oglaša? V želodcu, prsih, grlu, trebuhu?
- Opišite občutek. V mislih ali na glas – “čutim praznino”, “čutim napetost”, “čutim žalost”. Že to, da občutek poimenujete, ga ublaži.
- Premaknite telo. Kratek sprehod, raztezanje, nekaj počasnih vdihov ali požirek tople vode lahko že spremenijo energijo.
- Najdite drugačne načine pomiritve. Pisanje dnevnika, stik z naravo, pogovor, glasba ali meditacija – vse to pomaga razelektriti čustveno napetost.
Čuječe prehranjevanje – pot nazaj k telesu
Najmočnejše orodje za razlikovanje med telesno in čustveno lakoto je čuječe prehranjevanje – zavedno prisotno uživanje hrane.
Poslušaj telo, ne simptoma
Čustvena lakota ni sovražnik, temveč sporočilo. Govori nam o notranji potrebi, ki jo prekrivamo s hrano. Morda nas vabi k nežnosti do sebe, k iskrenosti, k upočasnitvi.
Hrana je stik, ne beg.
Z njo gradimo most do sebe – ne zidove pred občutki.
Hrana ni orožje proti bolečini, ampak povabilo k življenju.
Ko se naučimo poslušati te tihe signale telesa, hrana znova postane to, kar v resnici je – gorivo za življenje, ne tolažba za dušo. In v trenutku, ko jemo z zavedanjem, se v nas nekaj premakne: namesto da bi polnili praznino, začnemo hraniti življenje samo.
Za poglobljeno razumevanje tematike hranjenja iz čustvenih motivov priporočam tudi spodnje bloge:
