“Vsak norec se zna postiti, a le moder človek ve, kako pravilno končati postenje in se potem okrepiti.” – Dr. Buchinger
Postenje je prelomnica, ki lahko spremeni naše navade ter odnos do hrane, telesa in življenja. Fizično nas okrepi, notranje pa čustveno in psihično uravnovesi. Je obsežen in naraven proces samoozdravitve ter samočiščenja. Vendar pa ga moramo zaključiti premišljeno, postopno in zmerno.
Ko se postimo s sokovi, lakote ni. Če se le-ta pojavi, jo je zlahka obvladati, običajno hitro mine, takoj ko nekaj spijemo. Mnogo večji izziv kot biti na tekoči hrani pa je zaključek postenja, ki je najpomembnejša in najzahtevnejša faza – kako se vrniti k prehranjevanju, ne da bi uničili vse pozitivne učinke, ki smo jih dosegli.
Vsi pozitivni učinki, ki smo jih dosegli med postom, se lahko hitro razblinijo, če procesa ne zaključimo na pravilen način. Zaključna faza postenja, po-postno obdobje, nas tako postavi pred odločitev – ali bomo izkoristili to priložnost za prehod v bolj umirjen in zrel način prehranjevanja, ali pa bomo poiskali uteho v starih navadah, ki nas lahko vrnejo nazaj na izhodišče.
Lakota je med postenjem uspavana
Po daljšem obdobju postenja, ko smo se prehranjevali zgolj s tekočo hrano, trdo hrano ponovno uvajamo. Uvajanje mora biti postopno. Čeprav smo lahko prepričani, da bomo zlahka obvladali prve grižljaje hrane, nas lahko lakota preseneti in na to bi želela posebej opozoriti. To ni zgolj fizična potreba po hrani – gre za nekaj globljega. Lakota, kot potuhnjena požrešnica, ki je bila nekaj časa uspavana, se prebudi in zahteva svoje. V tem trenutku se odločamo, ali ji bomo dovolili, da prevzame nadzor nad nami, ali pa bomo ostali osredotočeni in budni na poti do bolj zdravega in zmernega prehranjevanja.
Če ji pustimo, da zavlada, lahko hitro izgubimo nadzor nad tem, kaj in koliko jemo, ter se vrnemo v stare navade prenajedanja in nezdravih izbir, kar vodi v občutke krivde, nenasitnosti, povečanje telesne teže in razne bolezenske simptome. Zato je faza zaključka postenja, ko zavestno izberemo, ali bomo iz tega obdobja izšli kot zrelejši posamezniki, ki znajo prisluhniti telesu, ali pa bomo spet padli v stare vzorce, izjemno pomembna in ključna.
Postenje zaključimo premišljeno
Priprava na prehod iz tekoče na trdo hrano se začne že med postenjem. Takrat lahko premišljujemo o svojih prehranjevalnih navadah in razvadah, jih temeljito pretehtamo ter se zavestno pripravljamo na spremembe. Na skupinskih postenjih se poglobimo v to tematiko, raziskujemo koristi in slabosti posameznih vrst hrane ter razmislimo o svojem odnosu do alkohola, kave in drugih razvad.
Izobraževanje o hrani, gibanju in zdravem življenjskem slogu, ki podpira zdravje in dobro počutje, nam pomaga graditi temelje za trajne spremembe. S tem, ko osvojene navade postopoma uvajamo v vsakodnevno življenje, ohranjamo pozitivne učinke postenja in ustvarjamo pot do dolgoročnega zdravja in ravnovesja.
Ko ponovno pričnemo z uvajanjem trde hrane, jemo:
Počasi, vendar zavedno: Ko se odločimo za prvi obrok po postu, ne hitimo. Počasi se odzivajmo na lakoto, z majhnimi količinami. Naša prebava po postu je bolj občutljiva, zato potrebujemo nežno in lahkotno hrano. Osebno priporočam surovo prehrano vsaj prvih nekaj dni, skupaj s svežimi sokovi, prevretki in čaji, ki pomagajo blažiti apetit. Nato postopoma uvajamo polnovredno rastlinsko hrano, o katere dobrobiti smo se na skupinskih postenjih že izobrazili.
Jemo z vsemi čutili: Vsak grižljaj naj postane priložnost, da se povežemo s hrano – z njenim okusom, barvo, vonjem, teksturo in temperaturo. Hrano dobro prežvečimo in opazujmo, kako vpliva na naše telo in čustva. Ta umirjen pristop k prehranjevanju bo podprl pozitivne učinke, ki smo jih dosegli med postom.
Postopni prehod: Prehod na običajno prehranjevanje in večje količine hrane naj bo zmeren. Razvadam, ki nas ne podpirajo – kot so kava, alkohol, sladke pijače in kajenje – se skušamo odpovedati ali jih nadomestiti z zdravimi alternativami.
Občutki teže in zapackanosti:
Če se vrnemo k težjim, mastnim, mesnatim ali mlečnim jedem, hitro opazimo spremembo v telesu. Že po nekaj obrokih lahko občutimo, kako telo postane težje, megleno, zapackano ali zabuhlo. Lahkotnost, ki smo jo občutili med postom, izgine. To ni le fizičen občutek; to je znak, da smo izgubili ravnovesje, ki smo ga dosegli z postom.
Pametno zaključiti post:
Zaključek postenja ni zgolj fizičen prehod z ene vrste prehrane na drugo. To je trenutek, ko prevzamemo odgovornost za svoje telo in se odločimo, kako bomo živeli naprej. Zavedanje, da postenje ni le proces vzdržnosti od hrane, ampak tudi lekcija o tem, kako ravnamo s hrano, kakšno hrano in koliko izbiramo in kako obvladujemo lastne želje, je ključno za dolgoročen uspeh. Ob koncu postenja je pomembno, da se spomnimo vsega truda, ki smo ga vložili, in ne podvomimo v svoje dosežke. Naša odločitev, kako bomo ravnali v tem občutljivem obdobju, bo oblikovala naše zdravje in počutje v prihodnosti.
Zaključek:
Zaključek postenja je najpomembnejše obdobje v procesu postenja. Pomembno je, da s hrano ne pretiravamo, da jemo počasi in zavedno ter da prehod izvajamo izjemno postopno. Pripravljalna faza na postenje in prehod na trdo hrano po postenju naj trajata toliko časa, kot je trajalo samo postenje.
Postenje naj postane del redne letne higiene telesa in duha.
Pretehtajmo preteklost in postavimo temelje za zdrav ter uravnotežen življenjski slog.
POSTENJE JE NA LASTNO ODGOVORNOST, PRED POSTENJEM SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM.
